Ali so maske za enkratno uporabo večji problem onesnaževanja kot plastične vrečke?

Nedavne študije ocenjujejo, da se po svetu vsak mesec uporablja kar 129 milijard obraznih mask ali 3 milijone vsako minuto. Večinoma gre za maske za enkratno uporabo iz plastičnih mikrovlaken.

"Ker se pojavlja vse več poročil o napačno ravnanih maskah, obstaja nujna potreba, da človeštvo prepozna to potencialno okoljsko grožnjo in prepreči, da bi postala naslednji problem s plastiko," so povedali raziskovalci v komentarju, objavljenem v znanstveni reviji Frontiers in Environmental Science and Engineering.

Raziskovalca sta Elvis Genbo Xu, strokovnjak za okoljsko toksikologijo z Univerze južne Danske, in Jason Ren, profesor gradbenega in okoljskega inženiringa na univerzi Princeton.

Pomanjkanje smernic za recikliranje mask

Maske za enkratno uporabo so vrsta plastike, ki se biološko ne razgradi zlahka in lahko razpade na manjše plastične delce, znane kot mikroplastika in nanoplastika, ki so zelo razširjene v ekosistemih.

Maske za enkratno uporabo se proizvajajo v ogromnem obsegu, primerljivem s plastičnimi steklenicami, ocenjeno na 43 milijard na mesec.

Vendar pa za razliko od plastičnih steklenic (približno 25 odstotkov jih je recikliranih) ni uradnih smernic za recikliranje mask, zaradi česar je bolj verjetno, da bodo maske obravnavane kot trdni odpadki, so zapisali raziskovalci.

Bolj pomembno kot plastične vrečke

Če maske za enkratno uporabo niso reciklirane kot drugi plastični odpadki, končajo v okolju, sladkovodnih sistemih in oceanih, kjer vremenske razmere proizvedejo velike količine mikroplastike (manj kot 5 mm) v razmeroma kratkem času (tednih) in se nadalje drobijo v nanoplastiko (manj kot 1 mikron).

"Resnejši nov problem je, da so maske izdelane neposredno iz mikroplastičnih vlaken (debelih približno 1 do 10 mikronov). Ko se maske v okolju razgradijo, lahko lažje in hitreje sprostijo več mikroplastike kot plastika v razsutem stanju, kot so plastične vrečke," so zapisali raziskovalci. Nova generacija mask iz plastičnih vlaken nano velikosti – nanomaske – lahko poslabša ta učinek in doda nove vire onesnaževanja.

Raziskovalci so poudarili, da ne vedo, kako so maske omogočile zaznavanje velikega števila plastičnih delcev v okolju, saj podatkov o razgradnji maske v naravi ni.

"Vendar vemo, da se lahko tako kot drugi plastični odpadki tudi maske za enkratno uporabo kopičijo in sproščajo škodljive kemikalije in biološke snovi, kot so bisfenol A, težke kovine in mikroorganizmi,-ki povzročajo bolezni. Ti imajo lahko posredne škodljive učinke na rastline, živali in ljudi." je rekel Elvis Genbo Xu.